INTERVJU
Športno društvo VIDEM je že veliko let poznano v širši okolici, kot društvo, ki združuje različne športne navdušence v različnih športnih kategorijah in starostnih skupinah. Tako se nam je med zadnjimi člani pridružil triatlonec, ki je letos kot spremljevalec nastopal tudi na slovitem RAAM-u v Ameriki in je sovaščan našega Karla Vrbnjaka, ki ga že vsi zelo dobro poznate, kot vrhunskega tekača! Prestavljamo vam Roka Vidnarja!
Kdaj ste se začeli ukvarjati s športom? S športom sem se srečal že v ranem otroštvu. Medtem, ko sem se začel s kolesarstvom ukvarjati na sredini 9. razreda, ko sem si nabavil prvo cestno kolo "specialko" in začel trenirati pri KK Tondach. V srednji šoli pa sem se pridružil Triatlonskemu klubu Maribor. |
|
Če se ne motim ste nato postali spremljevalec tekmovalcem na različnih tekmah?
Ja res je. Leta 2009 sem začel, kot spremljevalec na Dvojnem triatlonu v Bakovcih, kjer sem spoznal Mateja Markoviča, ki me je še bolj navdušil nad tem delom! Pozneje sem zraven tekme v Bakovcih sodeloval tudi na Dirki okoli Slovenije in še drugih različnih ultra/extremnih dirkah. Letos sem se udeležil kot spremljevalec - serviser za kolo, najtežje ultra kolesarske dirke RAAM v Ameriki meseca junija.
Glede na to, da je ta šport v našem okolju malo manj prisoten kdo te je sploh navdušil nad tem?
Nad tem so me navdušili trije prijatelji ki sem jim najbolj hvaležen. To so Mario Šilec, Miran Vereš in Mladen Kosi. Nato sem spoznal veliko športnikov med drugim tudi Mateja Markoviča (trenerja) in tudi Jureta Robiča najboljšega ultra kolesarja, od katerega sem se naučil nekaj stvari glede ultra športa.
Bi še koga posebej izpostavili?
Ja Mateja Markoviča. Od njega sem se veliko naučil in se še učim, z njim sem dosegel osebne zmage v življenju s katerim se ne more primerjati nobena kolajna ali svetovni naslov. On mi je trener, vzornik, prijatelj, oseba brez katere ne morem v življenju. Take osebe težko najdeš v življenju. Njegova spremljevalna ekipa in ostali člani njegovega humanitarnega društva Never Give Upa smo kot ena velika družina in se še vedno širimo. Z njim sodelujem na vseh njegovih projektih: Deset krogov za deset nasmehov, Srce Sloveniji, Ruthin tek. V glavnem zaradi njega sem začel v življenju drugače gledati na življenje in na soljudi v okolju. Matej je pa eden tistih oseb zaradi katerih si postavljam višje cilje. Tukaj ne razmišljam o zmagovalnem odru oz. o stopničkah ampak o tem da izpolnim svoj zadani cilj da prečkam ciljno črto.
In kakšni cilji so za letošnjo leto?
Letos, ko sem dobil srčno aritmijo in jo uspešno saniral čeprav se posledice poznajo, sem si zadal cilj da končno izpolnim tisti svoj cilj prečkati ciljno črto v polovičnem triatlonu. To me čaka 20.8.2017 v Murski Soboti na jezeru z startom ob 9. uri. Kjer me čaka 1,9 km plavanja nato 81km kolesarjenja in še za konec 21km teka. Nato pa bomo videli naprej.
Rok za na konec pa ti vsi člani ŠD Videm želimo veliko uspehov in dobrodošel med nami!
Ja res je. Leta 2009 sem začel, kot spremljevalec na Dvojnem triatlonu v Bakovcih, kjer sem spoznal Mateja Markoviča, ki me je še bolj navdušil nad tem delom! Pozneje sem zraven tekme v Bakovcih sodeloval tudi na Dirki okoli Slovenije in še drugih različnih ultra/extremnih dirkah. Letos sem se udeležil kot spremljevalec - serviser za kolo, najtežje ultra kolesarske dirke RAAM v Ameriki meseca junija.
Glede na to, da je ta šport v našem okolju malo manj prisoten kdo te je sploh navdušil nad tem?
Nad tem so me navdušili trije prijatelji ki sem jim najbolj hvaležen. To so Mario Šilec, Miran Vereš in Mladen Kosi. Nato sem spoznal veliko športnikov med drugim tudi Mateja Markoviča (trenerja) in tudi Jureta Robiča najboljšega ultra kolesarja, od katerega sem se naučil nekaj stvari glede ultra športa.
Bi še koga posebej izpostavili?
Ja Mateja Markoviča. Od njega sem se veliko naučil in se še učim, z njim sem dosegel osebne zmage v življenju s katerim se ne more primerjati nobena kolajna ali svetovni naslov. On mi je trener, vzornik, prijatelj, oseba brez katere ne morem v življenju. Take osebe težko najdeš v življenju. Njegova spremljevalna ekipa in ostali člani njegovega humanitarnega društva Never Give Upa smo kot ena velika družina in se še vedno širimo. Z njim sodelujem na vseh njegovih projektih: Deset krogov za deset nasmehov, Srce Sloveniji, Ruthin tek. V glavnem zaradi njega sem začel v življenju drugače gledati na življenje in na soljudi v okolju. Matej je pa eden tistih oseb zaradi katerih si postavljam višje cilje. Tukaj ne razmišljam o zmagovalnem odru oz. o stopničkah ampak o tem da izpolnim svoj zadani cilj da prečkam ciljno črto.
In kakšni cilji so za letošnjo leto?
Letos, ko sem dobil srčno aritmijo in jo uspešno saniral čeprav se posledice poznajo, sem si zadal cilj da končno izpolnim tisti svoj cilj prečkati ciljno črto v polovičnem triatlonu. To me čaka 20.8.2017 v Murski Soboti na jezeru z startom ob 9. uri. Kjer me čaka 1,9 km plavanja nato 81km kolesarjenja in še za konec 21km teka. Nato pa bomo videli naprej.
Rok za na konec pa ti vsi člani ŠD Videm želimo veliko uspehov in dobrodošel med nami!